Stiška človeška ribica


PredavanjeNedelja 25. 11. 2018
ob 19.30
Kulturni dom Stična

– kako je 250 let po odmevnem znanstvenem opisu postala še bolj izjemna in edinstvena v svetu, Gregor Aljančič in dr. Peter Trontelj

Čeprav človeško ribico iz okolice Stične, najbrž prav iz Vira, omenja že Valvasor, jo je prvi opisal Joannes A. Scopoli v pismu švedskemu botaniku Karlu Linnéju 3. maja 1762. Pri formalnem opisu vrste pa ga je leta 1768 prehitel dunajski zoolog Joseph N. Laurenti, ki je kratek opis nove vrste objavil pred 250 leti. Že od takrat velja latinsko ime za to nenavadno dvoživko – Proteus anguinus.
Najnovejše genetske raziskave človeške ribice ali močerila so pokazale, da na območju Dinarskega krasa prebiva več različnih vrst. Najredkejša med njimi je prav stiška, znana le iz Vira pri Stični. O njej vemo zelo malo, ker je njen življenjski prostor človeku nedostopen. A njena prihodnost je negotova. Je v rokah ljudi, ki tam živijo.
V 250 in več letih raziskovanja je človeška ribica postal del naše kulture in identitete. Žal pa danes simbolizira tudi onesnaževanje okolja in s tem izginjanje podzemeljske biotske raznovrstnosti ter naših virov pitne vode.

Človeške ribice so kot skrivnostne bele prikazni v večni temi kraških podzemnih voda. Avtor fotografije je Valter Leban.

Oglejte si tudi:

Na spletnih straneh Festival Stična uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Na spletnih straneh Festival Stična uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri