Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja, Slovensko komorno glasbeno gledališče


Glasbena komedija v soboto, 5. decembra 2015 ob 19:00 v Kulturnem domu Stična.

chevron-right chevron-left

Glasba: Giovanni Battista Pergolesi, libreto: Gennarantonio Federico, scenarij in režija: Nana Milčinski, kostumografija: Maja Možic, svetovalka za scenografijo: Tatjana Oblak Milčinski, napovedovalec: Predrag Lalič, priprava zvočnih posnetkov: Matjaž Moraus Zdešar, oblikovanje zvoka in luči: Gregor Fidej, Aleksandar Dimić, pomoč pri izdelavi scene: Dušan Polegek, nastopajo: Katja Konvalinka – sopran, Klemen Torkar – tenor, Jože Šalej – dirigent, pianist, Nana Milčinski – režiserka.

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Festival Velenje, Zavod Morpheus, sodelovanje: Mini Teater Ljubljana, donator: SNG Opera in balet Ljubljana

Glasbeno-gledališka uprizoritev Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja je zamišljena kot izobraževalna predstava za mladino in odrasle, v kateri na komičen način prikažejo, kako nastaja sodobna operna predstava. Okvir dramske zgodbe je konflikt med opernima pevcema, ki sta pristaša realističnega psihološkega dramskega gledališča in sta se prvič znašla v sodobnem gledališkem konceptu, režiserko, ki skuša pevca pripraviti do performativnega nastopa, in dirigentom, ki zastopa diktat glasbe. Ustvarjalci se poigravajo s stereotipnimi vlogami vseh teh oseb in jih prepletajo z vlogami iz Pergolesijeve opere Gospodovalna služkinja. Gledalce opozarjajo, da je vsakršna podobnost z resničnimi osebami, kraji in dogodki zgolj naključje in plod gledalčeve domišljije.

Gospodovalna služkinja (La serva padrona) je kratka komična opera v dveh dejanjih, ki jo je italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi napisal leta 1733, in je najslavnejši operni intermezzo. V njem služkinja Serpina s svojo odločnostjo in ukazovalnostjo prepriča delodajalca Uberta, da se z njo poroči in tako iz služkinje postane gospodarica hiše. Sčasoma se je izkazalo, da Gospodovalna služkinja presega zvrst intermezza in začeli so jo uprizarjati kot samostojno operno delo. Je tudi skladateljeva najuspešnejša opera.

Slovensko komorno glasbeno gledališče (SKGG) je bilo ustanovljeno leta 1996. Nameni in cilji SKGG so uprizarjanje komornih glasbeno-gledaliških del vseh obdobij, predvsem pa del iz obdobja glasbenega baroka ter sodobnih del tujih in slovenskih skladateljev. Pri tem sodelujejo z različnimi gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci.

Oglejte si tudi:

Na spletnih straneh Festival Stična uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Na spletnih straneh Festival Stična uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

Zapri